Indija - Delhi

24.02.2010

Koncno sva se naspala, in po kosilu smo si narocili taksi

kateri nas je ves dan vozil po Delhiju.

Ogledali smo si Red Fort, trdnjavo iz 17. stol. katero je

dal zgraditi mogulski vladar Shahjahan, bahai tempelj,

kateri je zgrajen v obliki lotusa, in je prejel mnogo

arhitekturnih nagrad, India Gate, Qutb Minar.

Dozivela pa sva tudi drugi vidik Indije, ki je bil manj

privlacen. Dosti ljudi zivi na ulici, otroci stari manj kot

10 let delajo na cesti in beracijo med mimoidocimi

avtomobili, ljudje opravljajo svoje potrebe ob cestah,

na ulici, nekateri so brez rok, nog, oci...

Tudi zrak v Delhiju je obupen in ima svojo barvo in

vonj. Delhi spada med najbolj onesnazena mesta na

svetu. Ulice so v glavnem obupno prenatrpane z

ljudmi, kravami in psi, ob jarkih pa se tece greznica,

ki se mesa z vonjavami ulicne hrane in disecih palck.

Po drugi strani pa so turisticni in zgodovinski

kompleksi zelo lepo urejeni. Indijci za razliko od

svojih mest zelo lepo skrbijo za svojo kulturno

dediscino in so bili ti turisticni obiski pravi balzam

miru za duso kljub mnozicnim turistom.

Ob turisticnih zadevah je prisotnih tudi dosti

tako imenovanih turisticnih policajev, kateri predvsem

scitijo turiste pred gnjavazo lokalnih "prodajalcev".

Z enim od teh policajev sva tudi prijetno pokramljala,

po tem pa se je fizicno lotil enega domacina s svojo

palico. Ob vseh teh turisticnih znamenitosti, je bilo

tudi dosti oborozenih vojakov z mitraljezi, kar je

mogoce malo pokvarilo obcutek miru, predvsem

v bahaiskem templju ki je simbolj enosti, ljubezni

in miru.

Med vsemi znamenitostmi me je najbolj ganil

sikhovski tempelj. V njem so se izvajale molitve in

pesmi, zraven njega pa so prostovoljci delili hrano

za vse kateri so bili lacni. Pogoj je bil le pokrita glava,

zato sem si nadel ruto in uzival v njihovi pekoci

kulinariki. Najbolj od vsega mi je bilo vsec da ni bilo

nobenega vsiljevanje vere in so tja enostavno hodili

ljudje iz ulic na zastonj obrok, vse skupaj pa se je

financiralo le s prostovoljnimi prispevki, ki pa

tudi niso bili obveza. Sikhovski templji nudijo

tudi zastonj prenocisca.

Za mene je bila ta izkusnja dokaz zmoznosti

prakticnega dokazovanja osebne vere, kar

je saj kar se mene tice v pomanjkanju pri

nas, kljub temu da imamo skoraj isto filozofijo.