Munnar

13.3.2010

Munnar sicer ni bil v najinem prvotnem

planu saj sva mislila najprej itido glavnega

mesta v Kerali, vendar naju je prijazen

starejsi indijec navdusil s pripovedovanjem

o njem in brosuro, ki jo je nosil s sabo.

V Munnarju se nahajajo ene najvisjih

cajnih plantaz na svetu. Mesto je tudi na

zelo visokem mestu, in so zato noci bile

zelo hladne, kar mi je kar ustrezalo po

vrocini in neprespanih noceh zaradi komarjev.

Tudi tam sva si najela prvo skuter in sla po

eni od turisticnih poti, zadni dan pa se rikso.

Voznik rikse je bil zelo razgledan in nama je

dosti razlozil o njihovi botaniki, in o raznih

predelavah kave, caja...

Tam pa sva prezivela tudi eno od hujsih

izkusenj. Odlocila sva se da si ogledama

rezervat divjih zivali. Po neznosni vrocini,

in hribovitem suhem okolju naju je spremljal

vodic z maceto, kateri ni znal nic anglesko.

Pot bi naj trajala 3 ure, vendar se je zaradi neznanih

razlogov zavlekla na 5 ur. V teh petih urah smo hodili

po zelo mocni vrocini brez vode, in vse kaj smo videli

je bilo nekaj srn, domace koze z domacinom in dvema

psoma, iztrebke slona, iztrebke bizona in iztrebke

leoparda...

Vglavnem drek.