16.3.2010
Za pot naprej sva se odlocila da grema
z najcenejsim vlakom, saj nisva mogla
rezervirati karte v sleeperju, za klimatiziranega
pa sva bila preskrta, kar sva kar hitro obzalovala.
Vagon je bil prav natrpan z ljudmi.
Lezali so na prostorih za prtljago, na podu,
v bistvu vsepovsod.
Jaz sem si priboril prostor direkt pred vrati
wc-ja, in wc je bil tudi za mano. Tam smo se stiskali
trije na metru in pol, in vec kot 7 ur vohali smrad.
V teh 7 urah je sel preko mene trikrat en ocitno
bolan indijec in bruhal vsakic po minimalno 5 minut.
Blizu mesta kjer je stala Anja je bila druzina z
malim dojenckom kateri je cisto gol lulal
na spodaj speco babico iz svoje improvizirane postelje.
Tukaj sem se spet zamislil nad drugo platjo
indije. Revni ljudje zivijo dobesedno kot psi.
Spijo lahko vsepovsod. Na cestah, plocnikih, na podu
vsepovsod... Cez dan lahko vidis lepote indijskih pokrajin,
in ponoci spece ljudi na robu ceste, pohabljence, male otroke,
gobavce...
Ni komentarjev:
Objavite komentar