Na prvi pogled se zazdi, da se v Aurovillu
nic prav ne dogaja. V bistvu pa je tukaj zelo
zivahno, saj je se vedno mesto v nastajanju in
vsak dan se razvijajo nove ideje, projekti.
Mesto je za navadne turiste relativno neprijazno,
in clovek se kar tezko znajde. Se sam po vec kot
enem tednu vedno znova odkrivam nove stvari.
Osebno me Auroville vedno bolj privlaci, in z
zalostjo cakam na odhod, ki se kar prehitro
priblizuje. Vendar se bom vrnil, in bog ve
mogoce tudi kdaj nasel svoj prostor tukaj...
Filozofija mesta in bistvo njegovega nastanka,
ki je kar utopicen me vedno bolj zanimata,
in upam da bo tudi prislo do konkretne
realizacije Materinega nacrta.
Z Anjo se trenutno nahajamo nekje med
indijskim hrupom, in Aurovillsko tisino
in lepoto. In vse to le par minutk voznje
med obema. Prav zanimivo je ziveti med tema
dvema svetovoma. Indijsko povrsnjostjo in
Aurovillsko perfekcijo.
Dopoldan v neverjetnem susu in zvecer na
katerem od klasicnih koncertov, gledaliski
predstavi...
Mir in nemir, cistoca in svinjarija, tisina
in hrup...in vse skupaj v nekem cudnem sozitju.
sobota, 10. april 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Vidim da te vse kar si videl in doživel zelo prevzelo.Super opisuješ stvari ki so te prevzele in komaj čakam da prideš,da boš pripovedoval kaj vse sta doživela in videla.
OdgovoriIzbriši